Mar 10 | SlvZNZ | STEP | Potem je Jezus krenil iz Kafarnauma proti Judeji in v kraje vzhodno od Jordana. Kot povsod drugje, so tudi tukaj ljudje vreli skupaj. On pa jim je govoril o Božjem kraljestvu, kot je bila njegova navada.

Mark 10

Vprašanje o ločitvi zakona

(Matej 19,1-9)

1 Potem je Jezus krenil iz Kafarnauma proti Judeji in v kraje vzhodno od Jordana. Kot povsod drugje, so tudi tukaj ljudje vreli skupaj. On pa jim je govoril o Božjem kraljestvu, kot je bila njegova navada. 2 Tudi nekaj farizejev je prišlo k njemu. Spet so mu hoteli nastaviti past, zato so ga vprašali: “Kako gledaš na ločitev zakona? Ali se sme mož ločiti od svoje žene?” 3 Jezus jih je vprašal: “Kaj je predpisal Mojzes v zakonu?” 4 Takole so odgovorili: “Mojzes je rekel: ‘Če se kdo hoče ločiti od svoje žene, naj ji da potrdilo o ločitvi.’ ” ^{▼▼5. Mojzesova 24,1.}

5 Jezus je pripomnil: “To vam je bilo dopuščeno zaradi hudobnosti in trdosrčnosti. 6 Bog pa je v začetku ustvaril človeka kot moža in ženo. Njegova volja je, da ostaneta skupaj do konca življenja. 7 ‘Zato bo mož zapustil svojega očeta in mater in bo živel s svojo ženo. 8 Poslej bosta ta dva eno.’ Torej nista več dva posameznika, temveč sta kot ena oseba. ^{▼▼1. Mojzesova 2,24.} 9 Kar je torej Bog združil, ne sme človek ločiti.” 10 V hiši so učenci želeli slišati še več o tem. 11 Jezus jim je rekel: “Če se mož loči od žene, da bi se poročil z drugo, je to zakonolomstvo. 12 Tudi žena je kriva zakonolomstva, če se loči od svojega moža in se ponovno poroči.”

Komu je odprto Božje kraljestvo?

(Matej 19,13-15; Luka 18,15-17)

13 Nekaj mater je privedlo k Jezusu svoje otroke, da bi jih blagoslovil. Učenci pa so jih hoteli odgnati. 14 Ko je Jezus to videl, je ogorčeno dejal: “Pustite otroke, naj pridejo k meni! Ne odganjajte jih. Božje kraljestvo je namreč pripravljeno prav za ljudi, ki so kot otroci. 15 Ali vam še vedno ni jasno: kdor ne pride k Bogu poln zaupanja kakor otrok, zanj ostaja Božje kraljestvo nedostopno.” 16 Potem je vzel otroke v naročje, položil nanje roke in jih blagoslovil.

Bogataši in Božje kraljestvo

(Matej 19,16-30; Luka 18,18-30)

17 Ko je Jezus želel kreniti dalje, je pritekel k njemu mladenič, padel pred njim na kolena in vprašal: “kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?” 18 Jezus je odvrnil: “Zakaj me imenuješ dobrega? Samo eden je, ki je dober in to je Bog. 19 Njegove zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne obrekuj! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’ ”

20 “Učitelj!” je odgovoril mladenič, “teh zapovedi sem se držal že kot otrok.” 21 Jezus ga je pogledal poln ljubezni: “Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš in daj denar ubogim. Tako si boš pridobil bogastvo v nebesih, ki ga več ne boš mogel izgubiti. Potem pa pridi in hodi z menoj!” 22 To je mladeniča neprijetno prizadelo. Žalosten je odšel svojo pot, kajti bil je zelo bogat.

23 Svojim učencem je nato Jezus povedal: “Kako težko pride bogat človek v nebeško kraljestvo!” 24 Videl je, kako začudeni so bili učenci zaradi teh besed. Zato je jasno ponovil: “Ljudem z velikim imetjem je skoraj nemogoče doseči ta cilj. 25 Laže je vdeti debelo vrv v uho igle, kot bogatašu priti v Božje kraljestvo.” 26 Učenci so se še bolj prestrašili in so vprašali: “Kdo se pravzaprav potem more rešiti?” 27 Jezus jih je resno pogledal: “Ljudem je to nemogoče, Bogu pa je vse mogoče!” 28 Peter je razburjeno vprašal: “Kako pa je z nami? Mi smo zapustili vse in smo se pridružili tebi!” 29 Jezus je odgovoril: “Tole si zapomnite: Vsak kdor je zapustil hišo, brate, sestre, starše, otroke ali svoje imetje, da bi se pridružil meni in ponesel radostno novico ljudem, 30 tisti bo že tukaj dobil stotero povračilo: stanovanje, brate in sestre, starše, otroke in vse, kar mu je potrebno za življenje. Vse to bo imel tukaj na zemlji – čeprav bo združeno s preganjanjem – v prihodnjem svetu pa bo dobil še večno življenje. 31 Mnogi, ki so zdaj zelo pomembni, bodo tedaj povsem nepomembni. Drugi pa, ki so zdaj zadnji, bodo prišli med prve.”

Jezus govori tretjič o svoji smrti

(Matej 20,17-19; Luka 18,31-34)

32 Na poti proti Jeruzalemu je šel Jezus pred svojimi učenci. Prestrašeni in zaskrbljeni so stopali za njim. Spotoma jim je Jezus na osamljenem kraju spet govoril o tem, kaj ga čaka. 33 “Zdaj gremo v Jeruzalem. Tam bodo Sina človekovega izročili velikim duhovnikom in verskim učiteljem. Obsodili ga bodo na smrt in potem ga bodo prepustili Rimljanom. 34 Ti ga bodo zasmehovali, pljuvali, bičali in križali. Čez tri dni pa bo vstal od mrtvih.”

Borba za najboljše položaje

(Matej 20,20-28; Luka 22,24-27)

35 Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, sta prišla k Jezusu in mu rekla: “Gospod, ali nama lahko izpolniš željo?” 36 “Kaj želita?” ju je vprašal Jezus? 37 “V tvojem kraljestvu bi rada sedela na prestolu poleg tebe, eden na levi, drugi na desni strani.” 38 “Ne vesta, kaj zahtevata,” jima je odgovoril Jezus. “Ali lahko preneseta vse to trpljenje, ki čaka mene? Ali lahko darujeta svoje življenje, kot bom to storil jaz?” ^{▼▼V izvirniku: Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz in se krstiti s krstom, s katerim se jaz krstim?} 39 “Da, lahko storiva to!” sta odgovorila brez obotavljanja. “Sicer bosta res morala trpeti in žrtvovati življenje,” jima je odgovoril Jezus. 40 “Jaz pa kljub temu ne morem določiti, kdo bo sedel na moji desni ali na levi strani. To je Bog že določil.” 41 Ko so drugi učenci slišali Janezovo in Jakobovo željo, so se jezili. 42 Potem je Jezus poklical vse k sebi: “Dobro veste,” je dejal, “kako vladarji na tem svetu stiskajo ljudstva. Kdor ima oblast, le-to brezobzirno uporablja. 43 Toda pri vas nikakor ne sme biti tako. Kdor hoče biti pomemben v Božjih očeh, naj služi vsem, 44 in kdor hoče biti prvi, naj se vsem podredi. 45 Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in da bi s svojim življenjem mnoge osvobodil izpod oblasti hudobnega.”

Slepi je ozdravljen in se pridruži Jezusu

(Matej 20,29-34; Luka 18,35-43)

46 Potem so prišli Jezus in njegovi učenci v Jeriho. Ko so hoteli zapustiti mesto, je šla za njimi množica ljudi. Ob poti je sedel slepi človek in je prosjačil. To je bil Bartimaj, Timajev sin. 47 Ko je slišal, da je Jezus iz Nazareta šel mimo, je začel glasno vpiti: “Jezus, Davidov sin, usmili se me!” 48 “Molči!” so ljudje jezno vpili nanj. On pa je kričal samo še glasneje in vedno znova: “Davidov sin, usmili se me!” 49 Jezus se je ustavil: “Pokličite ga sem!” Nekaj ljudi je teklo k slepemu in mu dejalo: “Uspelo ti je! Pridi, Jezus te kliče.” 50 Razburjen je pustil plašč, skočil na noge in prišel k Jezusu. 51 “Zakaj si me klical?” ga je vprašal Jezus. “Gospod, rad bi videl!” 52 Nato je Jezus odvrnil: “Pojdi! Tvoja vera te je ozdravila!” Slepi je spregledal in krenil za Jezusom.